HEVI bilong Jenda Bes Vailens (GBV) i ken kamap long bodi, tingting na spirit bilong man.

Bessie Maruia, program speselis long Seif Pablik Trenspot bilong Yuniatet Nesen (UN) i mekim dispela tok long taim ol i  lonsim jenda bes vailen (GBV) awenes kempen long Pot Mosbi i no longtaim i go pinis.

Em i tok GBV em ol hevi i pas wantaim bodi, tingting, sosel o spirit na ol i ken kamap long man na meri wantaim.

Tasol em i tok planti bilong dispela ol hevi i save kamap long ol meri na pikinini.

GBV em taim man i paitim o bagarapim meri, i save banisim fridom bilong em long tingting o long mekim samting, i no save givim o sapotim meri long mani o i daunim bilip na lotu pasin bilong em.

Bikpela toktok long kempen em:

  • Ikwaliti – man na meri wantaim i wankain. Mama Lo i tokaut long dispela rait na em humen rait. God i mekim man na meri long tupela wantaim i gat dispela rait;
  • Tok orait – meri i gat rait long bodi bilong em. Taim em i tok no gat em min no gat;
  • Bagarapim meri long bodi, tingting, sosel o long bilip i no gutpela;
  • Sanap wantaim – meri na man wantaim i mas sanap wantaim na pait egenisim hevi bilong GBV; na
  • Seif siti i min gutpela siti.

Long stat UN i tokaut long wanpela ripot bilong stap bilong Pot Mosbi long sait bilong stap seif.

Dispela em bihain long wanpela wok painim ol i mekim long siti.

Paul Zuvani i raitim

Dispela ripot i tok long 2025 ol i bilip namba bilong ol manmeri long siti bai go antap long 400,000 na 50 pesen bilong dispela ol lain em krismas bilong ol bai stap aninit long 29.

Moa long dispela 50 pesen manmeri bai no gat wok.

Inap olsem 100 setelmen bai kamap we 79 bilong ol bai kamap long laik.

Mosbi bai kamap wanpela ekspensiv siti we prais bilong ol guds na sevis bai stap antap. Sevis long givim ol manmeri bai sot.

UN i bilip long dispela taim kain sindaun bai lukim kamap bilong planti hevi i pas long toktok bilong GBV.