SAPOS Papua Niugini i laik strongim lidasip bilong ol meri insait long komyuniti na long kantri, ol meri i mas gat strong long bosim laip bilong ol yet na bodi bilong ol yet tu. United Nations Population Fund (UNFPA) i bin mekim dispela toktok.

“Long strongim lidasip bilong ol meri, yumi mas luksave na mekim eksen long wanpela trupela samting. Long apim strong bilong meri long kamap lida na luksave long olgeta strong bilong ol, ol i mas kisim strong long bosim laip na bodi bilong ol yet,”UNFPA i tok.

Ol meri i gat rait long mekim disisen bilong ol yet, olsem i stap insait long Program ov Eksen we i bin kamap long Intanesenel Konprens bilong Populesen na Divelopmen (ICPD) long 1994 taim 179 kantri long wol i go bung long Cairo.

 Dispela Program ov Eksen i lukluk planti long seksual na riprodaktiv helt na riprodaktiv rait, na i tok strong olsem ol meri na ol pikinini meri i mas fri long sepim laip bilong ol yet. Wanem taim ol i laik marit o sapos ol i laik marit, o sapos ol i laik karim pikinini na wantaim husat ol i laik karim pikinini, em i laik bilong ol.

Long 1994 i kam inap 2019, ol gavman na ol sivil sosaiti i strongim dispela program ov eksen bikos ol i lukim olsem em i inapim ol Sastenabel Divelopmen Gol (SDG) olsem gutpela helt na gutpela laip (SDG3) na Jenda Ikwaliti (SDG5). Ol humen rait resolusen na fremwok tu i bin kamap bikos long dispela program ov eksen.

Dispela i mekim ol gavman long wol i putim moa mani long strongim ol midwaif na ol arapela sevis long daunim ol dai we i save kamap long taim bilong karim pikinini. ICPD i luksave olsem rait bilong ol meri em i wankain olsem humen rait.

Tasol long 2020 na dispela yia taim COVID-19 pandemik i bungim olgeta kantri long wol, em i daunim ol progress i kamap pinis long ICPD na ol SDG we i lukim ol meri na pikinini meri i kisim bikpela bagarap olsem dai i kamap long taim bilong karim bebi, bel nating nating na Jenda Beis Vailens.

“Gavman i mas luksave long ol dispela hevi ol meri i wok long bungim na putim mani na strongim ol polisi we i ken stretim ol dispela hevi,” UNFPA i tok.

Rebecca Negere i raitim