SIAMAN bilong PNG Medikol Rises Institut (PNGMRI) Profesa Peter Siba i tok aut olsem PNG COVID-19 Pandemik Komiti long Nesenel Dipatmen bilong Helt i olsem ‘wok hait o giaman lain.’

Prof. Siba i tok ol komiti i harim tok bilong WHO, intenesenel dona na ol marasin kampani long kisim COVID-19 AstraZeneca veksin i kam insait long kantri hariap.

Em i tok olsem ol komiti i bin putim sabmisin long Nesenel Ekseketiv Kaunsil (NEC) long apruvim hariap long kisim veksin bilong coronavirus.

“Ol i no bin kisim edvais bilong PNG Medikol Risets Edvaisori Komiti (PNGMRAC) husat em bodi we i save givim edvais long olgeta nupela marasin ol i save yusim hia long kantri.

“Dispela bod i bin stat long 1964 na mi no save long wanem as na ol i hariap na i no kisim edvais bilong PNGMRAC bod.”

Em i tok ol wok hait lain bilong COVID-19 komiti bilong Nesenel Dipatmen bilong Helt i bin harim tok bilong WHO na Yurop etnikol long kisim veksin i kam long PNG tasol i luk olsem Yurop yet i gat hevi long dispela veksin.

Prof. Siba i askim ol pablik long tokim PM na NEC na ol memba bilong Palamen long stopim dispela tingting bilong introdusim COVID-19 veksin.

“Ol i bringim sem i kam long PNG ekspek o saveman long hariap long introdusim veksin i nogat leboretori tes bilong bagarap veksin inap givim long ol pipel.

“Em i klia nau olsem veksin em i bilong painimaut coronavirus tasol na i no bilong helpim ol pipel,” Prof. Siba i tok.

Long las wik, Oposisen Lida Belden Namah i singaut long Praim Minista James Marape long saspendim rol aut bilong COVID-19 AstraZeneca veksin inap long ol i bekim olgeta askim i kam long ol pablik.

Namah i mekim dispela toktok bikos planti kantri long Yurop i stopim rol aut bilong dispela veksin long wanem i bin i gat sampela sik i kamap taim ol i yusim dispela marasin bilong COVID-19.

Ripot i tok planti kantri long Yurop i stopim dispela veksin bikos ol pipel i ekspriensim blut i wok long strong insait long bodi bihain long ol i yusim dispela veksin,” em i tok.

Joseph Dawai i raitim