MAKET em i impoten samting tru long sosaiti bikos em i givim kaikai long ol famili na go het long kamapim mani bilong ol lain i salim kaikai na ol arapela samting na tu i kontribiut long helpim gavman mekim mani.

Bikos maket em ples we ol planti pipel i save bung long en, em i impoten olsem i mas gat gutpela maket ples i gat polisi na regulesen, infrastraksa, sevis na gutpela menesmen.

Long dispela i mas kamap, Sinia Risets na Program Lida bilong National Research Institute (PNG NRI) Infomal Ikonomi, Dokta Elizabeth Kopel i tok, ol wok redi bilong maket i mas kamap na wok insait long lokal gavman polisi na reguletori.

“Polisi na reguletori bilong maket wantaim kliapela gavanens sistem bai kamapim gutpela plening na risos bilong karimaut wok,” Dokta Kopel i tok long wok painimaut bilong em.

Het tok bilong ripot Dokta Kopel i raitim” Rot bilong impruvim ol maket ples long PNG” i toktok long ol rot bilong kamapim gut mani i kam long ol maket lain, kamapim moa rot bilong kisim mani long ol SME na apim revenyu bilong gavman.

Sampela bilong ol dispela rot em;

  • Givim wok long ol lain i komitim ol yet long wok long ol maket ples.
  • Mentenim seifti na sekyuriti.
  • Strongim ol meri long wok wantaim insait long maket gavanens.
  • Kamapim moa spes bilong maket lain long salim ol samting bilong ol.
  • Stretim ol hevi bilong maket na revenyu namel long ol gavman level .
  • Givim infrastraksa na sevis.
  • Kamapim gut ol rot bilong mekim mani.
  • Daunim ol politikal pasin i save bagarapim ol maket.
  • Mekim maket olsem ples bilong mekim bisnis.

Taim ol polisi i go gut wantaim ol arapela sistem olsem, transperensi, gutpela proses bilong kisim ol wokmanmeri na akauntabiliti bilong ol mani na gutpela menesmen, yumi ken mekim maket i kamap namba wan ples bilong mekim bisnis bilong olgeta pipel.