Wanpela Risetsa na Entropologis husat i save mekim wok rises long ol lenona projek insait long Papua Niugini i tok em i amamas long gavman long sainim agrimen bilong Papua LNG divelopmen projek long Galp provins.

Risetsa Fred Kosu i tok dispela saining bilong PNG LNG projek i gutpela long strongim ikonomi na apim infrastraksa divelopmen long ol komyuniti na mi amamas long Galp Gavana Chris Haiveta long toktok bilong em long taim bilong sainim dispela agrimen pepa.

“Papua LNG em i bikpela projek tasol wanpela samting we gavman i no save lukluk long en, em long planti projek eria ol i no laik helpim ol papagraun (LO) pastaim,” em i tok.

Planti taim ol papagraun i no save go pas long toktok wantaim ol investa bikos gavman i no save helpim long involvim ol LO long olgeta dil bilong divelopmen long stat bilong toktok bilong gavman na investa.

“Long taim bilong gavman i endosim ol projek divelopmen, ol i mas i gat LO ogenaisesen long inplementim Steit, pablik, na Praiveit Patnasip program.

“Planti LO i no save gut na ol i save mekim samting leit o mis aut long dispela kain program long patisipeit wok i kamap long graun bilong ol. Olsem na olgeta taim ol LO i mas redi bilong patisipeit long risos bilong ol,” em i tok.

Kosu i tok Gavman i nid long helpim LO pastaim long bringim wanpela projek i go insait long graun bilong ol long ol, long ol i ken benefit long olgeta divelopmen projek wantaim ol stekholda.

“Nau yet, planti LO i save stap bihain taim gavman na divelopa i stat long toktok na wanbel long benefit sering pastaim long involvim ol papagraun.”

Sapos LO i mis aut, husat tru bai benefit long ples we projek i kamap long en? Planti taim gavman i save lus tingting long ol papagraun na ol i save stap olsem forena o ol kam lain long graun bilong ol yet.

Olsem na long Papua LNG projek i mas i gat gutpela we na stretpela rot bilong sosol meping long luksave long ol LO tru. 

Dispela wok mas kamap long pinisim sampela isu bai kamap long bihaintaim na em inap kamap olsem model projek bilong kantri.

 

Mista Kosu i tok em i bin lukim planti asua long maining isu na ol narapela projek eria bilong kantri gavman i no stretim yet. 

“Mi pilim olsem planti ol papagraun i no ogenais bikos nogat gutpela toksave. Wanpela gutpela eksampel em Yonki 1 projek na Bilimova projek long Isten Hailens provins.

“Planti LO i no bin benefit long projek i stap long graun bilong ol. Dispela i wankain tu long PNG LNG projek,” em i tok.

Em i tok em i ting planti samting i no kam gut long helpim na strongim papagraun long ogenaisim samting ol LO laikim na ol i ken patisipeit tu.

“Mi laikim gavman long wanem taim ol i statim wanpela projek insait long kantri, ol i mas stretim ol hevi bilong ol papagraun pastaim.

“Wankain taim tu ol LO i mas redi gut long patisipeit wantaim ol divelopmen patna wantaim askim bilong polisi long Pablik, Praivet patnasip Program (PPP) na Pablik, Praivet Len Ona patnasip program wantaim,” em i tok.

Joseph Dawai i raitim