LO NA ODA i stap long han bilong ol polisman na meri. Hia long Papua Niugini, polis fos bilong kantri em Royal Papua Niugini Konstabuleri (RPNGC) – ol i polisman na meri bilong Kwin na ol i lukautim yumi ol pipel bilong en.

Ol polis i stap na mekim wok na yumi ol manmeri i stap seif. Yumi bilip olsem long taim birua i kamap na yumi ringim ol polis bai ol i kamap wantu na helpim yumi. Long ol ples i stap longwe, sapos trabel i kamap, ol plisman i save mekim bikpela hatwok tru long painim ol trabelman na kisim ol i kam sanapim long ai bilong kot.

Mak bilong wanpela trupela disiplin fos em bikpela hatwok em i save wokim olgeta de long sevim ol pipel na kantri. Yumi amamas na luksave long dispela bikpela wok bilong RPNGC.

Las wik Polis Komisina i tokaut olsem bai ol i stopim wok bilong ol risev polisman na meri nau. Olgeta wok bilong lukautim lo na oda bai i go bek long han bilong ol komisin opisa bilong RPNGC. Ol dispela risev polisman na meri i gat stori bilong ol. Sampela bilong ol i mekim bikpela wok long lukautim lo na oda long ol longwe ples we i no gat ol polisman tru i stap. Planti yia ol dispela lain i mekim wok na i no gat luksave. Tasol planti bilong ol i no wari, maski sapos ol i kisim liklik pe tasol.  Ol i save olsem long taim ol i putim yunifom bilong polis, ol i mas mekim wok bilong gavman. Ol manmeri long komyuniti tu i luksave long gutpela wok bilong ol na i gat bikpela rispek long ol dispela risev polisman na meri.

Long wankain taim tu i gat ol dispela lain husat i no mekim stret wok bilong ol. Ol i putim yunifom na yusim pawa bilong RPNGC long bagarapim ol pipel. Oltaim yumi save harim komplen bilong ol dispela kain lain i no bihainim lo long mekim wok. I gat ripot i kamap long ol pasin bilong braiberi na korapsen long komyuniti level. Sampela taim i gat wok painimaut i kamap na ol dispela giaman polis i kisim bikpela mekimsave olsem ol arapela manmeri husat i brukim lo.

PNG i no gat spes long ol kain kusai manmeri. Yu sanap makim RPNGC, orait yum as mekim stret wok. Sanap strong na no ken pundaun taim ol maniman i kam grisim yu long brukim lo.

I gutpela Polis Komisina i mekim wok bilong strongim ol polisman na meri insait long kantri. Rausim ol pipia na bai ol stretpela memba bilong RPNGC i sanap strong, kisim sapot bilong komyuniti na  mekim wok bilong lukautim lo na oda long komyuniti.

Long taim ol pablik i harim olsem Polis Komisina i mekim wok bilong strongim gen RPNGC, kain kain toktok i kamap long sosel midia long korapsen na braiberi. Mobeta ol pablik i larim Komisina wantaim ol senia opisa bilong em yet i mekim wok bilong skelim RPNGC na stretim ol hevi. Sapos i gat komplen, orait putim i go stret long seksen bilong RPNGC i mekim dispela wok. Pasin bilong komplen em i no hatwok, tasol sapos yu gat evidens orait go stret na putim ripot. Dispela i wanpela rot bilong strongim wok bilong RPNGC.

PNG i gat planti ol stretpela disiplin memba bilong RPNGC i stap. Olgeta de ol i mekim wok bilong lukautim lo na oda na sevim yumi ol pipel na kantri bilong yumi. Yumi mas luksave long dispela bikpela wok ol i mekim. I gutpela tu sapos wok politiks i no ken go insait. I gat proses i stap long skelim ol komplen na ol politisen tu i mas soim rispek na lusim long han bilong Komisina na ol senia opisa bilong ol. Ol i save long wok bilong ol polis na ol yet i ken skeim na rausim ol dispela lain husat i brukim lo.  Yumi em ol ausait manmeri tasol na toktok o eksen bilong yumi i ken tanim na bagarapim gutpela nem bilong ol opisa bilong RPNGC. Mobeta yumi rausim bikpela plang i pasim ai bilong yumi pastaim na bihain yu ken traim long stretim liklik pipia i pas long ai bilong ol narapela.