MIDIA Kaunsil bilong Papua Niugini (MCPNG) i singaut long Kaunsil na Edministresen bilong Yunivesiti ov Papua Niugini (UPNG) long  nau yet lukluk i go insait long ol hevi bilong ol sumatin meri na helpim ol long stap seif insait long skul ples.

MCPNG i tok UPNG sumatin i no ken bagarapim ol jenelis husat i bin go long kisim nius bilong wanpela protes mas we ol meri sumatin bilong UPNG i mekim long las wik Tunde long Pot Mosbi.

MCPNG i tok eksen bilong ol dispela man sumatin i go egensim Atikel 11 bilong Intenesenel Humen Rait Ekt, we i toktok long fridom bilong Asembli na Asosiesen na seksen 46, 47 na 55 bilong mama lo bilong kantri. Ol dispela lo i save strongim fridom ov ekspresen, fridom ov asembli na asosiesen na Ikwaliti bilong ol sitisen.

MCPNG i no amamas long ol dispela man sumatin bilong UPNG. Ol dispela sumatin inap long kamap gutpela populesen bilong ol teseri sumatin long kantri tasol nogat, ol i go na bagarapim na mekim no gut long ol meri sumatin bilong ol na tu mekim nogut long ol jenelis.

Ol sumatin i wok long mekim protes bikos long ol namba bilong pasin nogut ol man sumatin i mekim long ol meri sumatin i go bikpela  tru na ol jenelis i bin i go long kisim dispela nius, em i wok bilong ol.

MCPNG i wari olsem ol sumatin husat i kam long bikpela yunivesiti long Pasifik i ken mekim kain pasin  nogut olsem na haitim ol raskol na ol bikhet man insait long dispela yunivesiti bikos ol i no laik UPNG i kisim nem nogut.

MCPNG i gat strongpela tingting olsem sapos midia na ol jenelis i go het long putim ol kain hevi insait long UPNG i kamap ples klia, ol atoriti na edministresen bilong UPNG bai stretim ol dispela hevi long helpim UPNG kamap gutpela ples na kisim bek gutpela nem bilong en.