1. COVID-19 sik “em i no tru”?. Bilong wanem, long dispela taim, i no gat planti manmeri bilong PNG i dai long dispela sik COVID-19?

COVID-19 sik em i tru na long ol arapela kantri long wol planti manmeri i bin painim sik na dai. Sapos sampela lain long PNG i giamanim yumi na tok olsem COVID-19 i no tru, (na yumi bihainim tok bilong ol) nogut bai i gat planti tausen manmeri bai dai long PNG.  Long 20 Mas 2021, long wanpela de tasol long NCD, ol tes i bin painimaut olsem 300 manmeri i gat dispela sik.  Nau 3,085 manmeri i  tes postiv na i gat dispel sik na 36 manmeri i bin dai pinis long COVID-19 sik. Namba bilong ol manmeri i gat COVID-19 sik i wok long go antap moa moa yet nau.

Presiden bilong kantri Brazil (na bipo Presiden Donald Trump bilong Amerika tu) i bin tok olsem COVID-19 sik em i no tru na nau kantri bilong ol i painim draipela bagarap.  Long Brazil i gat 90,000 nupela kes asde (olsem kamap long wanpela de tasol), na planti (12 milien) manmeri i gat dispela sik na 300,000 i bin dai, na namba bilong husat i kisim dispela sik i wok long go antap moa yet.  Yumi luksave long eksampel long Brazil, long wanem, nogut kain hevi i kamap long PNG. Taim dispela sik i stat long raun na givim sik long ol papamama na bubu bilong yumi long ol viles long PNG, bai yumi wari bikos planti long ol lapun bai dai.

Planti manmeri i bin dai long Europe na England, tasol long hia long PNG i no gat planti i dai bikos nogat planti lapun long PNG: 50 pesen o hap long namba bilong pipel bilong yumi i no winim yet 18 krismas.  Ol yangpela kain olsem ol i no save kisim bagarap tumas long dispela sik. Long ol yangpela, insait long 1000 i kisim sik, tupela tasol bai kisim bikpela sik na wanpela bai dai. Tasol long ol lapun i winim 80 krismas, insait long 1000 i kisim sik, 500 bai kisim bikpela sik na 100 bai dai. Em min olsem long husat i winim 18 krismas, olgeta yia ol lapun bai gat moa sans long dai long dispela sik.

  1. COVID-19 sik em i no bikpela sik – em olsem sik flu tasol.

Dispela tok i no tru. Sik flu em save stat long nus na nek na go daun na mekim lang pulap long wara olsem na hatwok long pulim win. COVID-19 tu i save stat long nus na nek tasol taim em go daun long lang em save bagarapim ples we blut save karim pipia win (carbon dioxide) kam aut long bodi na gutpela win (oxygen) ken go insait. Na COVID-19 binatang (vaires) ken bagarapim planti narapela hap bilong bodi tu, olsem na planti ol COVID-19 sik lain i no inap smelim gut o kisim teist bilong kaikai, na sampela save dai taim kidni o hart i feil.

Na tu sampela ol kisim sik COVID-19, sik na kainkain problem long bodi i save stap longpela taim. Namba olsem 10% (1 aut long 10 lain ol kisim sik COVID-19) save gat sampela problem i stap planti mun; kain problem olsem sotwin, skru pen, bros pen, hat long kirap wok, pilim les laik slip olgeta taim, hat long wok na pilai spot, no inap smel o teistim kaikai, ol i painim hat long winim dispela sik. Sik i bagarapim bodi bilong ol i stap longpela taim o stap olgeta wantaim ol.  I no olsem ol lain i kisim bikpela sik tasol long COVID-19 i save kisim ol kain problem i stap longpela taim long bodi bilong ol. Sampela i kisim liklik sik tasol taim ol kisim COVID-19, tasol ol kain problem i ken stap wantaim ol longpela taim.  I no gutpela tru long kisim sik bikos yu no inap save wankain bai kamap long yu: abrus long kisim COVID-19 em best ya!

  1. Ol kaikai olsem muli ti, o hani ti, ol heb, o gutpela gaden kaikai o pulim win long stim i kam long hatwara, i ken lukautim yu long yu no ken kisim COVID-19 sik o sik bai i no inap bagarapim yu tumas.

Ol saveman na dokta i bin luksave olsem ol kain kaikai o pasin olsem i no inap banisim yu long kisim COVID-19 sik o long helpim yu long abrus long kisim bagarap long bodi bilong yu o kilim yu i dai.

Em i tru tumas, ol gutpela kaikai na eksasais gut long wan wan de i ken helpim yumi long stap helti na abrusim sik suga o blut presa problem.  Na tu, husat i gat kain sik olsem sik suga (Diabetes) o hai blut presa i gat moa sans long bagarap long COVID-19 sik. Na long ol narapela kain problem olsem hat atek o strok o kidni i feil. Maski! No ken kamap pat tumas na no ken smuk tu. Pasin bilong smuk i save opim rot bilong kain sik olsem COVID-19.  Sapos yu save smuk, moabeta yu lusim na bai yu inap i gat planti moa yia bilong yu stap long dispela graun, na sans long lukim bubu bilong yu.

Pasin bilong dring muli ti o kaikai galik o ol gutpela heb em i orait, tasol nogut yu ting olsem ol dispela samting i ken helpim yu long abrus long kisim COVID-19.  Wanpela samting tasol em i ken strongim bodi bilong yu long no ken kisim COVID-19 – em tambu sut ol i kolim veksin.  Na tu pulim win long stim i kam long hatwara i ken kukim ol winpaip bilong yu.

  1. Maski wari, God bai lukautim PNG

God i save lukautim yumi olgeta. Tasol God i no save helpim tumas ol lain husat i no laik helpim ol yet.  God i no save rausim pipia gras long gaden kaukau bilong yu, o salim bek rais nating long haus bilong yu.  "God i save helpim husat i wok long helpim em yet."   Pasin bilong ting olsem God i save laikim ol PNG moa long ol narapela manmeri i no stret. Kain olsem yu apim yu yet long ai bilong God?  Tingim Jisas stori long man long marit kaikai i go sindaun antap long tebol na Papa bliong haus i tokim em long go daun. Na man i sindaun long plua Papa i tokim em long kam sindaun antap. Pasin we yu ting yu yet yu winim ol narapela long ai bilong God em krangki tingting stret ya.  God em save laikim ol lain bilong Italy na Amerika tu!

Yumi inap pre na givim ona na biknem long God, tasol no ken tingting olsem yu inap bosim em na pulim em long mekim wanpela samting.  Yumi mas taitim bun.  Sapos yu gat pikinini, orait yu mas lukautim ol na luksave olsem ol i gat nid long skul fi. Redi long lukautim pikinini long bikpela skul taim skul fi i ken moa long K10,000 long wan wan yia long koles na yunivesiti. Kamapim pikinini em wanpela samting, tasol lukautim ol em bikpela wok bilong ol mamapapa. Na tu yu no ken tingim long ol pikinini na yu yet tasol. Yumi mas tingim ol lapun long famili bikos ol lapun ol i inap bagarap o dai long sik COVID-19.

  1. Ol ovasis lain i bin wokim dispela COVID-19 sik, na yumi jas stopim ol ausait lain long kam long PNG na bai yumi orait.

COVID-19 sik em wanpela kain vaires o sik i bin stap long ol enimal pastaim na bihain em kalap i kam long ol yumi manmeri.  Ol savemanmeri na dokta i ting olsem dispela senis long COVID-19 vaires we em i go pastaim insait long ol pipel i kamap long maket long Wuhan long China long 2019.  Bipo tru , planti sik i bin kam long ol manmeri long kain rot olsem, kain olsem HIV-AIDS varies i mekim long 1950 o 1960.  I gat planti arapela vaires, ol i kolim Coronavirus, long ol enimal na ol manmeri tu. Maski tingting tumas long em stat we.  Yumi mas wari nau long bagarap bilong COVID-19 sik i raun insait long ol komyuniti long PNG.  Long pasim ol ausait lain long kam long PNG, em i gutpela long las yia 2020, tasol nau sik i stap namel long yumi pinis na pasim ol ausait lain long kam em i no helpim yumi tumas nau. Ol dokta i luksave olsem rot na wokabaut bilong sik i raun insait long PNG em wok long senis. Nau em i kamap planti na yumi mas senisim tingting na wei gavman na dokta i wok long pasim dispela sik.

  1. COVID-19 i no nogut tumas olsem HIV, TB, malaria, na wai na yumi bisi tumas long COVID-19 sik?

COVID-19 sik em wanpela sik nogut stret.  Yumi gat planti bikpela sik long PNG, olsem HIV-AIDS, TB, malaria, kensa.  Tasol planti long ol narapela bikpela sik i gat marasin i ken helpim o winim. Marasin bilong stopim HIV-AIDS, ol kolim ART i bagarapim bodi i stap. Ol lain i gat sik HIV-AIDS sapos ol i kisim ART gut ol i ken stap longpela taim olsem nomal laip. TB i gat gutpela marasin bilong em. Ol lain i gat sik TB i save indai bikos planti bilong ol i no save kisim marasin gut. Ol save lusim marasin taim ol stat pilim orait, na taim sik TB kam bek nau, marasin i no save wok long namba tu raun. Planti ol lain i gat sik kensa tu dokta ken katim na helpim ol sapos sikman o meri i kam kwik taim kensa i liklik yet. 

Tasol, i nogat marasin bilong COVID-19 sik. Dokta i ken helpim long givim win (oxygen) sapos yu sotwin, na yumi wet long bodi traim long rausim bek COVID-19 vaires. 

Ol dokta i no inap givap long helpim ol sik manmeri i gat TB, HIV-AIDS, kensa na ol narapela sik, tasol nau COVID-19 sik kam na planti sikmanmeri tumas pulap long haus sik na mekim hat wok olgeta.  Sapos planti sikmanmeri tumas pulap long haus sik olgeta de, ol dokta na nes bai sotwin. Bilong helpim haus sik inap long wok orait yet, ol pipel long kantri mas harim tok long stopim dispela sik. Plis stopim ol tokwin nabaut long longlong krangki toktok long COVID-19 sik. Bihainim “nupela pasin”, na redi long kisim tambu sut taim em kam long ples bilong yu.  Ol dokta na nes, mipela man tu ya. Mipela tait na les pinis long ol giaman toktok ol manmeri wok long mekim long intanet na Facebook.  

  1. COVID-19 veksin/tambu sut bai bagarapim mipela?

Ol tambu sut ol saveman na dokta wokim long Europe, England na Amerika. Ol testim long planti tausen manmeri pinis. Ol i mekim dispela kain hatwok hariap bikos dispela COVID-19 sik i kamapim wanpela imejensi long olgeta kantri long wol.  Yupela save, wanpela narapela vaires sik i bin raunim wol long 1918, na 21 milien pipel i bin dai.  Yumi no ken wet long dispela kain kamap gen olsem na wok bilong kamapim tambu sut bilong stopim COVID-19 sik ol wokim hariap stret. Ol gavman bilong ol dispela kantri i tok orait pinis long ol pipel bilong ol i ken kisim tambu sut.  Na nau yet moa long 400 milien pipel long narapela kantri i kisim tambu sut pinis.

Long ol narapela kantri we planti milien manmeri ol kisim pinis tambu sut, gavman bilong ol i save was gut long wan wan i save gat side-effect o narapela samting kamap bihain long ol i kisim dispela sut. Wan wan save kisim liklik skin hat, o pen long han we ol givim sut, o skin skirap. Sampela long yupela nogut harim nius olsem long Europe wanpela man insait long 1 milien ol kisim sut na blut i klot (paspas) insait long bodi bilong em.  Gavman sekim dispela na ol painimaut olsem problem bilong tambu sut na i no bikpela samting.  Olsem nau yet ol Europe lain, olsem France, Germany, Italy na Spain wok long yusim gen dispela tambu sut long pasim sik long kantri bilong ol. 

Yumi PNG i no nid long wokim gen ol wok painimaut (research) ol narapela kantri wokim pinis long en.  Na tu yumi nogat kain laboteri long mekim sampela long ol dispela kain wok painimaut tu. Sampela lain long Facebook i mekim dispela kain longlong toktok, ol i no save tru long wei ol dokta save mekim wok painimaut, na ol mas tingting PNG lain i no manmeri long dispela graun olsem ol narapela lain?

  1. Sampela lain laik kisim tambu sut bilong COVID-19 i kam insait long PNG bilong testim long ol manmeri bilong yumi – olsem mekim yumi kamap ‘guinea pig’ bilong ol.

Long nau Mas 2021, i gat 397 milien manmeri long Amerika ol i kisim tambu sut bilong COVID-19. Na olgeta kisim gutpela banis long stopim sik na nogat planti tru ol i kisim wanpela kain side-effect.  Na long Europe 40 milien manmeri ol i kisim tambu sut pinis. Na planti ol kisim kain tambu sut (Oxford AZ wan) we bai yumi kisim long PNG. Gavman bilong Australia nau stat pinis long givim 20 milien tambu sut long ol pipel bilong en long stopim dispela sik long hap. Dispela tambu sut i save stopim sik gut stret. Em i stopim long planti, na sevim laip bilong olgeta olsem yu no inap indai tru long dispela COVID-19 sik sapos yu kisim tambu sut.

Gavman bilong yumi i bin singaut long Australia long helpim mipela long sampela tambu sut (inap long 8000 dokta na nes i ken kisim) mas kam kwik long stopim COVID-19 sik i wok long bagarapim planti ol wokmanmeri long haus sik. Bihain bai i gat sampela moa tambu sut i kam, na ol ples manmeri i ken gat sans long kisim tu. Ol dokta i tokaut strong olsem, taim tambu sut i kam plis husat em i winim 18 krismas, gutpela long kam kisim, na pasim COVID-19 sik long go long yu.

Sapos yu yet tingting longlong na yu no kisim tambu sut, na bihain yu kisim sik COVID-19, bai yu tingting planti taim yu wok long bagarap long dispel sik. Dokta bai i no inapim helpim yu tumas long wanem em i leit long kisim tambu sut taim yu sik pinis. Tambu sut i no save helpim sikmanmeri i wok long dai long COVID-19 sik.

  1. Yumi no nidim sut marasin long PNG nau.

Wanpela memba bilong PNG palamen i dai pinis long COVID-19 sik long las wik. Ol 30 dokta bilong Pot Mosbi Jeneral Haus Sik i bin tes positiv na sampela bilong ol i painim bikpela bagarap na nidim helpim long oxygen long kisim win. Las mun long PNG i gat 20 manmeri i dai long COVID-19 sik.    Sik i wok long kamap bikpela na yumi inap traim pasim wantaim ol "lokdaun" o ol SOE (Steit ov Imejensi) o long bihainim gut "nupela pasin", tasol sik bai go yet inap long planti mun. Inap bai yumi gat planti sik i kamap long Wewak na Pot Mosbi bikos long ples we planti manmeri i bin bung wantaim long hauskrai long Gren Sif Sir Michael Somare.  Mun Epril bai kamap mun nogut bilong dispela sik long PNG.

Tambu sut bilong COVID-19 bai helpim tru ol lain husat i bungim dispela sik COVID-19 long wok bilong ol olsem ol helt woka, o husat i winim 55 krismas, o husat i gat sampela arapela sik, kain olsem hai blut presa o sik suga, o patpela tumas, o husat i save smuk, o i gat TB o HIV-AIDS.  Wanpela hevi em olsem planti manmeri long PNG ol i no save olsem ol i gat hai blut presa o sik suga.  Gutpela husat i save smuk em mas lusim, na sapos yu winim 40 krismas yu mas go long klinik na sekim blut presa o suga long blut o pispis bilong yu.  I gat skel ol i kolim BMI em namba yu kisim taim yu divaid hevi bilong yu long kilo wantaim hait o longpela bilong yu long mita (olsem skwea mita).  Sapos BMI bilong yu i winim 25 yu ovaweit. Na gutpela yu lusim kaikai rais na gris kaikai na dring bilong stoa olsem Coke na Fanta na yu esasais na lus weit.

Planti yangpela ol i no save bagarap tumas long dispela sik COVID-19. Tasol sampela wan wan i save painim hevi long dispela COVID-19 sik. Sapos bai i gat tambu sut bilong COVID-19 inap ol yangpela ol i kisim tu?

  1. COVID-19 sut marasin i no gat strong.

Olgeta tambu sut bilong COVID-19 i gat bikpela strong inap stopim sik olsem 65 pesen o 95 pesen. Na manmeri i no inap kisim sik.   Ol saveman i sekim gut na tokaut pinis.  Mi save tingting planti long olsem wanem ol lain i gat bikpela skul na save long kompyuta, na tingting bilong ol i save paul na ol laik lukim ol rong samting tasol long intanet. Moabeta ol i mas luksave long planti hap long wol we tambu sut i bin helpim ol long winim dispela sik na ol i no dai.

Ol helt woka i givim laip bilong ol long mekim helt sevis i ken go het. Na sampela lain ol i wok long go long sosel midia na bagarapim nem bilong mipela long ol giaman tok o ol giaman tingting i nogat as long en.

Profesa Dokta Glen Mola