NAHAU Rooney, namba wan meri politisen bilong PNG i dai las wik.

Moa long 18 mun bihain long Papua Niugini i kisim independens na long taim we Papua Niugini i stat wokabaut olsem wantpela independen kantri Misis Nahau Rooney i bin wanpela meri husat i no pret long sanap wantaim ol pikinini man na helpim long karim Papua Niugini i go fowat.

Em i bin makim Manus ilektoret long tupela tem olgeta long yia 1977 i go inap 1987.

Long taim em i stap memba bilong palamen Misis Rooney i bin stap olsem minista bilong Koreksen Institusen Sevis na Lika Laisensing, minista bilong Disentralaisesen, minista bilong jastis na minista bilong sivil eviesen insait long kebinet bilong Somare na bihain insait long kebinet bilong Paias Wingti em i stap olsem minista bilong kalsa na turisim.

Mama i karim Nahau long Manus long yia 1948. Taim em i bikpela em i bin statim skul long Manus na bihain long Lae. Bihain em i go skul tisa long Pot Mosbi. Long 1977 em i resis long nesenel ileksen makim iletoret bilong em long Manus na em i win.

Planti pipel i tingim stori bilong em long taim em i abrus long salensim wanpela kot disisen na Pablik Prosikyuta Kevi Egan i bin salim em i go long kalabus inap 9-pela mun.

Long 1985 Misis Rooney i bin bruk lusim Pangu Pati na joinim People’s Democratic Party (PDM) we  Paias Wingti i statim. Em i bin stap sotpela taim tasol inap em i lus long ileksen long 1987.

Misis Rooney em i wanpela strongpela meri husat i bin brukim graun bilong ol PNG meri i ken go insait long politik.

Long 2006 sampela lida i luksave long sevis bilong en na em i kisim medal bilong Companion of the Order of the Star of Melanesia. Long 2010 em i bin kisim luksave tu na nem bilong i bin kamap long em i kamap Gavana Jenerel bilong Papua Niugini, tasol dispela i no bin kamap.